Delodajalec, ki je decembra izplačal nagrado za poslovno uspešnost in ob njej še zimski regres, je imel opravka z dvema ločenima olajšavama. Za izplačila od 1. januarja 2026 naprej to ne velja več.
Spremembo prinaša en sam stavek. Četrti člen zakona o pravici do zimskega regresa določa, da se zimski regres ne všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene z 2. členom tega zakona, »vendar skupaj s plačilom za poslovno uspešnost do višine iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2«.
Besedi »vendar skupaj« nosita celotno spremembo. Kjer sta bili prej dve meji, je zdaj ena sama, ki jo obe izplačili delita. Decembrska odločitev tako ni več seštevek dveh ločenih izračunov, ampak en izračun z dvema postavkama. Določba velja od 7. marca 2026 in se uporablja za izplačila od 1. januarja 2026.
O zimskem regresu samem, torej o tem, komu pripada, koliko znaša in do kdaj mora biti izplačan, smo pisali posebej. Tu ga obravnavamo le kot drugo polovico skupne meje, podrobnosti pa najdete v prispevku o tem, koliko znaša zimski regres in do kdaj ga je treba izplačati.
Najlaže ga je opredeliti tako, da ga ločimo od tistega, s čimer ga največkrat zamenjujejo. Plačilo za poslovno uspešnost je vezano na rezultat podjetja kot celote. Nagrada, ki jo posameznik prejme zato, ker je svoje delo opravil bolje od drugih, je delovna uspešnost, je sestavina njegove plače in se tudi obravnava kot plača.
Ugodnejša davčna obravnava se veže samo na prvo. In veže se na dejansko naravo izplačila, ne na ime, ki mu ga damo: če je nagrada odmerjena po uspešnosti posameznika, je ne spremeni v poslovno uspešnost to, da jo tako poimenujemo v sklepu.
Zakon o dohodnini jih zapiše v enem samem stavku, v 12. točki prvega odstavka 44. člena. V davčno osnovo se ne všteva »plačilo za poslovno uspešnost, izplačano v zvezi z delovnim razmerjem v denarju ali naravi največkrat dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji«.
Vsak del tega stavka nekaj zahteva. Izplačilo mora biti v zvezi z delovnim razmerjem in je lahko v denarju ali v naravi, torej tudi v obliki, ki ni nakazilo, kar delodajalci pogosto spregledajo. V koledarskem letu je mogoče največkrat dvakrat, kar pomeni, da razdelitev nagrade na več manjših obrokov čez leto to obravnavo izgubi.
Tretji pogoj je tisti, pri katerem delodajalci najpogosteje predpostavijo napačno. Izplačilo gre vsem upravičenim delavcem. Nagon je nasproten: nagraditi tiste, ki so največ prispevali. To je povsem legitimna odločitev, vendar je to drug instrument, delovna uspešnost, in z njo tudi drugačna obravnava.
Kdo je pri tem sploh upravičen delavec, zakon ne pove. To izhaja iz akta ali kolektivne pogodbe, ki pravico vzpostavi, in je torej stvar delodajalca, da opredeli krog jasno in vnaprej. Prav zaradi tega je zadnji pogoj pomembnejši, kot se zdi na prvi pogled: brez zapisanega akta ni niti pravice niti opredelitve, na koga se nanaša.
Četrti pogoj ima posledico za koledar. Pravica do izplačila mora biti določena v splošnem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi, torej mora obstajati zapisana. Splošni akt, sprejet decembra za decembrsko izplačilo, je lahko že prepozen. Konec avgusta je čas, ko je to mogoče urediti mirno, brez naglice in brez naknadnega dokazovanja.
Meja je v zakonu zapisana kot 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. To zveni kot letna številka, pa ni.
Pri ugotavljanju tega zneska se namreč upošteva zadnji znani podatek statističnega urada na dan izplačila. Meja se tako med letom premika in tista, ki velja za vaše izplačilo, je tista, ki je znana takrat, ko izplačate. Prav zato tu ne navajamo evrskega zneska: vsak, ki bi ga zapisali, bi bil za del leta napačen, lanska povprečna plača pa je primerjava in ne letošnja meja.
Praktična posledica je preprosta: znesek, na katerega računate, potrdite takrat, ko izplačilo pripravljate, in ne ob sestavljanju proračuna nekaj mesecev prej. Podatek je javen in ga objavlja statistični urad, zato gre za preverbo in ne za oceno.
In tu se sklene krog s prvim delom. Ta ena meja mora odslej pokriti obe izplačili skupaj. Če nameravate izplačati oboje, je vprašanje, kako se meja med njiju razdeli, del načrtovanja in ne posledica vrstnega reda, po katerem sta izplačili slučajno prišli na vrsto.
Druga predpostavka, ki podjetje stane največ, je ta, da je ugodno obravnavano izplačilo prosto vseh dajatev. Ni.
Pri plačilu za poslovno uspešnost gre ob izpolnjenih pogojih za oprostitev dohodnine. Prispevki za socialno varnost se obračunajo in plačajo. Zimski regres se do svoje meje obravnava drugače, saj je prost obojega. Obe izplačili torej nista enako dragi, tudi če sta enako visoki, in načrt, zgrajen na predpostavki, da sta obe povsem prosti dajatev, bo prekratek.
Pravila o prispevkih so zunaj zakona o dohodnini, zato konkreten znesek za vaše podjetje pripravi vaše knjigovodstvo ali svetovalec. Kar potrebujete pred tem pogovorom, je vedeti, da ta razlika obstaja in da vpliva na bruto strošek.
Časovno občutljivo je tisto, kar mora obstajati, preden se karkoli izplača. Splošni akt ali kolektivna pogodba, ki pravico sploh vzpostavi, in odločitev, kako se skupna meja razdeli med obe izplačili. Nobeno od tega ni decembrska odločitev, čeprav oboje zapade decembra.
Če splošnega akta ni, izplačilo seveda ni prepovedano. Ni pa ga mogoče izpeljati na tej podlagi in z njo tudi ne pod to davčno obravnavo, kar je razlika, ki se pokaže šele na obračunu.
Celotno besedilo zakona, ki skupno mejo uvaja, je prosto dostopno v objavi v Uradnem listu, če želite navedeni člen prebrati sami ali ga pokazati računovodstvu.
Nagrajevanje zaposlenih pa se konec leta redko odloča samo zase. Ob njem tečeta še državni denar, ki ga delodajalec lahko zahteva nazaj, in obveznosti iz invalidske kvote, kar so trije izračuni v istem oknu. Prav to trojico obravnava webinar o nagrajevanju zaposlenih, subvencijah in invalidskih kvotah.
Prijavite se na naše inspiracijske e-novice in prejmite brezplačni priročnik:
»Odkrijte svojo hierarhijo vrednot«
MEDARHIV d.o.o., so.p.
Vrečerjeva ulica 14
3310 Žalec
Davčna številka: SI 98579452
Matična številka: 3955338000
Kontaktna številka: 080 48 45
365°Digital © 2026 Vse pravice pridržane.
Spletno stran vzdržuje in nadgrajuje Aithena | Originalna izdelava: Starfiniti d.o.o.
