Zimski regres ni isto kot regres za letni dopust, ki se izplača poleti in ga ureja zakon o delovnih razmerjih; gre za ločeno pravico s svojim zneskom in svojim rokom. Je obvezen prejemek iz delovnega razmerja, decembrska plačilna lista pa je edini kraj, kjer se pokaže. Znesek za leto 2026 je znan že zdaj in rok tudi, tako da se da decembrska številka izračunati avgusta prav tako natančno kot decembra.
Zakon zneska ne pove v evrih. Pove razmerje: delavec ima pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, ta pa mora biti izplačan v denarni obliki.
Minimalna plača za delo, opravljeno od 1. januarja 2026, znaša 1.481,88 evra. Polovica tega je 740,94 evra, in to je polni zimski regres za leto 2026.
Ker znesek ni zapisan v zakonu, ampak izpeljan, se premakne takrat, ko se premakne minimalna plača. Kdor bo naslednje leto prepisal letošnjo številko, bo izplačal premalo. Izračun je vsako leto isti: vzemite objavljeni znesek minimalne plače in ga razpolovite.
Besedna zveza v denarni obliki ima praktično posledico. Boni, darilo ali dodatek v naravi te obveznosti ne poravnajo, ne glede na vrednost.
Pravico ima delavec v delovnem razmerju na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ne glede na sektor. To je ožja skupina od vseh, ki za podjetje delajo: samozaposleni, pogodbeni sodelavci in lastnik brez pogodbe o zaposlitvi vanjo ne sodijo. Če to skupino določite preširoko, bo decembrska številka previsoka.
Delež se določa na dva načina in vsakega je treba pogledati posebej.
Kdor v koledarskem letu ni bil v delovnem razmerju vse leto, ima pravico do sorazmernega dela, ki ustreza obdobju zaposlitve. Iz tega sledi dvoje, kar v praksi najpogosteje preseneti: nekdo, ki je odšel junija, do svojega dela še vedno pride, in nekdo, ki je prišel novembra, prav tako. Kdor je bil med letom zaposlen pri več delodajalcih, dobi sorazmerni del od vsakega.
Drugi način je krajši delovni čas. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa, razen kadar dela krajši delovni čas po 67. ali 67.b členu zakona o delovnih razmerjih. V teh primerih se delež ne zmanjša.
Za daljše odsotnosti med letom, na primer starševski dopust ali dolgotrajno bolniško odsotnost, se pregledani viri niso ujemali. Tega tukaj ne razrešujemo. To je vprašanje za računovodjo, ki obračunava vašo plačilno listo, in ne za članek.
Rok je zapisan kot obdobje in ne kot datum. Delodajalec mora zimski regres izplačati najpozneje 18. dan po poteku plačilnega obdobja za plačo za mesec november tekočega koledarskega leta, če pa ta dan ni delovni dan, prvi naslednji delovni dan.
Za leto 2026 to pomeni petek, 18. december 2026. Ker je delovni dan, se rok ne premakne.
Pravilo je pri tem uporabnejše od datuma. Podjetje z nenavadnim plačilnim obdobjem za novembrsko plačo dobi pravi odgovor samo iz pravila, datum, prepisan iz članka, pa drži le za običajen primer.
Tu se letos naredi največ napak, ker je vaja, ki so jo delodajalci decembra 2025 dejansko opravili, potekala po prehodnih določbah.
Za leto 2025 je veljalo naslednje. Delodajalec, ki v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni izplačal dobička, ni kupoval lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev in ni izplačal nagrad poslovodstvu oziroma dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu, je bil do 18. decembra 2025 dolžan izplačati le četrtino zimskega regresa za leto 2025, preostanek pa najpozneje do 31. marca 2026. Ločeno je veljala še olajšava, po kateri so zasebni delodajalci z likvidnostnimi težavami izplačilo lahko odložili do 31. marca 2026.
Obe sta se nanašali na leto 2025 in za leto 2026 ne veljata. Kdor se je lani odločil za četrtino in bo letos ravnal enako, bo v zamudi z izplačilom zakonske pravice.
Kar ostaja, je ožje in ga zakon o pravici do zimskega regresa postavi jasno: poznejši rok lahko določi panožna kolektivna pogodba, najpozneje do 31. marca naslednjega leta, in sicer ob likvidnostnih težavah delodajalca. To ni odločitev delodajalca in ne velja samodejno. Ali je katera panožna kolektivna pogodba tak rok res določila in katera, ni bilo ugotovljeno, zato preverite svojo.
Do zneska, ki ga določa zakon, zimski regres ni vključen v osnovo za dohodnino in ni vključen v osnovo za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kar je izplačano nad tem zneskom, se obravnava kot drugi dohodek iz delovnega razmerja in prispevki se od njega obračunajo.
Meja je torej del pravila in ne opomba pod črto. Kdor si zapomni le, da gre za neobdavčen prejemek, si zapomni polovico stavka.
Kako se ta oprostitev prepleta z ločeno oprostitvijo za plačilo za poslovno uspešnost, iz pregledanih virov ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, zato tega razmerja tukaj ne pojasnjujemo. Če v istem letu izplačujete oboje, je to vprašanje za vašega računovodjo.
Decembrska številka stoji na treh znanih količinah: koliko ljudi je upravičenih, v kakšnem deležu je upravičen vsak od njih, in en sam znesek, ki je določen vnaprej. Nič od tega se do decembra ne bo spremenilo.
Delo, ki ga je zato smiselno opraviti zdaj, je eno samo: seznam vseh zaposlitev v letu 2026, in ne le tistih, ki bodo decembra še odprte. Pri vsaki potrebujete datum sklenitve in datum prenehanja, ker iz njiju izhaja sorazmerni del, in podatek o delovnem času, ker se delež pri krajšem delovnem času zmanjša.
Zaposlitve po 67. in 67.b členu zakona o delovnih razmerjih označite posebej, saj se pri njih delež ne zmanjša in bi jih sicer obračunali prenizko. Ko je seznam narejen, je preostanek aritmetika, kadrovska evidenca pa je avgusta dosegljiva bistveno laže kot v tednu pred rokom.
V istem decembru se poravna še marsikaj drugega. Položaj glede invalidske kvote in morebitne subvencije za zaposlovanje invalidov zapadejo v isto obdobje, obravnavamo pa ju ločeno, ker gre za denar, ki teče v nasprotno smer kot regres.
Celoten sklop teh obveznosti na enem mestu pokriva webinar o nagrajevanju zaposlenih, subvencijah in invalidskih kvotah. Če pa imate konkretno vprašanje o svoji plačilni listi, je hitrejša pot svetovanje.
Prijavite se na naše inspiracijske e-novice in prejmite brezplačni priročnik:
»Odkrijte svojo hierarhijo vrednot«
MEDARHIV d.o.o., so.p.
Vrečerjeva ulica 14
3310 Žalec
Davčna številka: SI 98579452
Matična številka: 3955338000
Kontaktna številka: 080 48 45
365°Digital © 2026 Vse pravice pridržane.
Spletno stran vzdržuje in nadgrajuje Aithena | Originalna izdelava: Starfiniti d.o.o.
