Pismenost na področju UI: kaj mora narediti podjetje

Kadar podjetje zaposlenim za delo da orodja, ki so sistemi umetne inteligence (UI), mora po 4. členu Akta o umetni inteligenci (Uredba (EU) 2024/1689) sprejeti ukrepe za njihovo pismenost na področju UI. Člen se od 27. julija 2026 začne takole: »Ponudniki in uvajalci sistemov UI sprejmejo ukrepe, s katerimi podpirajo razvoj pismenosti svojega osebja in tudi drugih oseb, ki se v njihovem imenu ukvarjajo z delovanjem in uporabo sistemov UI, na področju UI«. Isti odstavek doda, da podjetju ni treba zagotoviti določene ravni pismenosti vsakega posameznika.

Sodelavka ob prenosniku razlaga dvema sodelavcema, kako pri delu uporabljati orodje umetne inteligence

Če ste brali, da mora podjetje zagotoviti zadostno raven pismenosti, gre za prvotno besedilo člena, ki ga je nadomestila Uredba (EU) 2026/1744. Ukrepi ostajajo obvezni, njihovo obliko pa izbere podjetje. V praksi to pomeni, da veste, kdo uporablja katero orodje in za kaj, da določite, kaj mora o tem razumeti posamezna vloga, da ukrepe prilagodite rabi in da zapišete, kaj ste naredili.

Kdo je uvajalec in koga obveznost zajema

Obveznost iz 4. člena velja za ponudnike in uvajalce sistemov UI. Uvajalec po 4. točki 3. člena pomeni »fizično ali pravno osebo, javni organ, agencijo ali drugo telo, ki sistem UI uporablja v svoji pristojnosti, razen kadar se sistem UI uporablja v okviru osebne nepoklicne dejavnosti«. Podjetje, ki zaposlenim da orodje UI za njihovo delo, ga uporablja v svoji pristojnosti. Izjema velja za osebno nepoklicno rabo, ne za delo, ki ga zaposleni opravljajo za podjetje.

Ponudnik je po 3. točki 3. člena oseba, ki sistem UI razvije ali ima razvit sistem in ga da na trg ali v uporabo pod svojim imenom ali znamko. Podjetje, ki razvije lastnega pomočnika za stranke in ga da v uporabo pod svojim imenom, je zato lahko tudi ponudnik. Obveznost iz 4. člena zavezuje tudi ponudnika.

Ali je posamezno orodje sistem UI, presodite po opredelitvi iz 1. točke 3. člena, ne po imenu orodja. Sistem UI je sistem, ki »iz prejetih vhodnih podatkov sklepa, kako ustvariti izhodne podatke, kot so napovedi, vsebine, priporočila ali odločitve«. Po tej opredelitvi preverite tudi funkcije v poslovnih programih, ki jih podjetje že uporablja, na primer predlog odgovora stranki ali samodejni povzetek sestanka.

Obveznost ne zajema le zaposlenih. Člen govori o osebju »in tudi drugih oseb, ki se v njihovem imenu ukvarjajo z delovanjem in uporabo sistemov UI«. Zunanjega sodelavca, ki za podjetje dela v njegovih orodjih, je zato smiselno vključiti v isti načrt kot zaposlene v enaki vlogi.

Kaj pismenost pomeni, določa 56. točka 3. člena: »spretnosti, znanje in razumevanje«, ki omogočajo, da se sistemi UI uvajajo informirano, ob zavedanju »priložnosti in tveganj na področju UI in morebitne škode, ki jo ta lahko povzroči«. Ta opredelitev je uporabno merilo za ukrepe. Človek naj ve, kaj orodje pri njegovem delu naredi, kje so tveganja in kaj stori, ko rezultat ni pravilen.

Kaj je spremenila Uredba (EU) 2026/1744

Prvotno besedilo 4. člena, ki ne velja več, je od ponudnikov in uvajalcev zahtevalo ukrepe, »da v najboljši možni meri zagotovijo zadostno raven pismenosti« svojega osebja. Uredba (EU) 2026/1744, objavljena v Uradnem listu Evropske unije 24. julija 2026, je člen nadomestila z novim besedilom, ki velja od 27. julija 2026.

Veljavni prvi odstavek zahteva ukrepe, »s katerimi podpirajo razvoj pismenosti«, in dodaja stavek: »Ta obveznost od ponudnikov ali uvajalcev ne zahteva, da zagotovijo določeno raven pismenosti vsakega posameznika na področju UI.« Uvodna izjava 8 Uredbe (EU) 2026/1744 spremembo pojasnjuje z ugotovitvijo, da stroge obveznosti za zagotovitev zadostne ravni ne bi bile primerne za vse vrste ponudnikov in uvajalcev in da ustvarjajo dodatno breme, zlasti za manjša podjetja.

Drugi odstavek 4. člena določa, da Komisija in države članice podpirajo prizadevanja ponudnikov in uvajalcev, zlasti malih in srednjih podjetij, ter da Komisija na enotni informacijski platformi objavi praktične primere, kako obveznost izpolniti.

Sama dolžnost ni nova. Člen 4 je v poglavju I uredbe, ki se po točki (a) tretjega odstavka 113. člena uporablja od 2. februarja 2025. Od 27. julija 2026 velja njegovo novo besedilo.

Za podjetje iz tega sledi, da je dolžnost sprejeti ukrepe, ne pa zagotoviti določene ravni pismenosti pri vsakem posamezniku. Člen 4 ne določa ne oblike ukrepov ne njihovega trajanja ne načina, kako jih zapisati. Te odločitve ostanejo podjetju, zato je vredno, da so ukrepi premišljeni in zapisani.

Popis rabe: kdo uporablja katero orodje in za kaj

Ukrepe je smiselno izbirati šele, ko je jasno, kje in kako se orodja uporabljajo. Člen 4 zahteva, da se pri ukrepih upošteva tudi »okolje, v katerem se bodo uporabljali sistemi UI, pa tudi osebe ali skupine oseb, v zvezi s katerimi se bodo uporabljali ti sistemi«. Popis rabe je praktičen način, kako to ugotovite. Gre za dobro prakso; člen 4 popisa ne predpisuje.

Za posamezno vlogo zapišite:

  • katero orodje uporablja, vključno s funkcijami UI v obstoječih poslovnih programih in z orodji, ki so jih zaposleni začeli uporabljati sami,
  • za katero opravilo ga uporablja,
  • kaj vanj vnaša: lastna besedila, dokumente strank, podatke o zaposlenih ali podatke iz poslovanja,
  • kaj dobi nazaj in kdo se na to zanaša,
  • koga rezultat zadeva: sodelavce, stranke, kandidate za zaposlitev ali javnost.

Popis pokaže, kje so ukrepi najbolj potrebni. Osnutek internega zapisnika, ki ga avtor prebere in popravi, je drugačen položaj kot odgovor, ki ga orodje pripravi in ga sodelavec stranki pošlje brez pregleda, ali besedilo, ki se objavi na spletni strani podjetja. Kjer rezultat pride do strank ali zadeva ljudi, naj bodo ukrepi temeljitejši.

Kaj mora razumeti posamezna vloga

Člen 4 vlog ne omenja. Našteva pa, kaj je treba pri ukrepih upoštevati: »tehnično znanje, izkušnje, izobrazbo in usposobljenost« ljudi ter okolje uporabe. Ker se to med vlogami razlikuje, je načrt po vlogah naraven način, kako obveznost izpeljati. Spodnja preglednica je zgled, ki ga prilagodite svojemu popisu.

VlogaZa kaj uporablja orodjeKaj mora razumeti
Vsi zaposleni s splošnim pomočnikom za besedilaOsnutki dopisov, povzetki, prevodiČesa v orodje ne vnaša in da rezultat pred uporabo preveri
ProdajaOsnutki ponudb in odgovorov strankamDa cene, roke in pogoje preveri v poslovnem sistemu, preden ponudba odide
RačunovodstvoPovzetki dokumentov, iskanje po navodilihDa povzetek ne nadomesti izvirnega dokumenta in da zneske preveri v viru
Kadrovska službaOsnutki oglasov in obvestil zaposlenimKje se konča pomoč pri besedilu in začne odločanje o ljudeh
VodjePresoja rezultatov, ki jih pripravi ekipaKdo odobri novo rabo orodja in kdo odgovarja za končni izdelek
Skrbnik orodjaNastavitve, uvajanje novih funkcijKatere nastavitve vplivajo na to, kdo vidi vnose in kam gredo podatki
Zunanji sodelavec, ki dela v imenu podjetjaOpravila vloge, v kateri sodelujeEnaka pravila rabe kot zaposleni v tej vlogi

Jedro je za vse vloge enako: za kaj je orodje odobreno, kaj se vanj sme vnesti in kaj ne, da se dejstva, številke, imena in navedbe virov v rezultatu preverijo pred uporabo, kdo odgovarja za končni izdelek in koga vprašati, ko človek ni prepričan.

Pri kadrovski službi je meja posebej pomembna. Če bi orodje sodelovalo pri odločitvah o kandidatih ali zaposlenih, se odprejo vprašanja, ki presegajo pismenost. Obravnava jih članek o tem, kaj sme kadrovska služba predati umetni inteligenci.

Ukrepi, ki podpirajo razvoj pismenosti

Preden izberete ukrepe, preverite, kaj ljudje že znajo. Kako to ugotovite po vlogah, opisuje članek o oceni digitalnih kompetenc zaposlenih. Kdor orodje že spretno uporablja, potrebuje predvsem jasna pravila rabe. Kdor ga bo dobil prvič, potrebuje tudi uvod.

Izkušen sodelavec s sodelavko preveri osnutek dopisa, ki ga je pripravilo orodje umetne inteligence

Med ukrepi izbirate glede na popis. Člen 4 jih ne našteva, spodnji izbor je dobra praksa:

  • Zapisana pravila rabe: katera orodja so odobrena, za katera opravila, katerih podatkov se vanje ne vnaša in kdo rezultat pregleda. Dogovorite jih skupaj z drugimi notranjimi pravili podjetja, da ne živijo ločeno od njih.
  • Kratek uvod ob dodelitvi orodja: kaj orodje dela in kje so meje njegove rabe v podjetju.
  • Vaja na lastnih opravilih: človek z orodjem pripravi nekaj, kar sicer dela sam, in rezultat preveri skupaj s sodelavcem, ki opravilo dobro pozna. Preverjanje rezultata je del vaje.
  • Oseba za vprašanja: sodelavec, ki ve, kaj je odobreno, zbira vprašanja in jih prenese tistemu, ki pravila ureja.
  • Poglobljeno usposabljanje za vloge, katerih rezultati pridejo do strank ali zadevajo ljudi.

Obseg naj sledi rabi. Referent, ki orodje uporablja za osnutke internih zapiskov, ne potrebuje enakega usposabljanja kot sodelavec, ki z njim pripravlja besedila za stranke. Sorazmeren pristop se ujema z dejavniki, ki jih člen našteva: znanje in izkušnje ljudi, okolje uporabe in osebe, ki jih rezultat zadeva.

Kako zapišete, kaj je bilo narejeno

Člen 4 zapisa ne predpisuje. Z zapisom pa lahko podjetje pozneje pokaže, katere ukrepe je sprejelo, nov sodelavec pa iz njega izve, kaj velja. Tudi to je dobra praksa. Zadošča preprosta evidenca, ki jo hranite skupaj z drugimi notranjimi pravili:

Vodja pisarne v zvezek zapiše, katere ukrepe za pismenost na področju UI so izvedli
  • seznam orodij: orodje, odobren namen, vloge, ki ga uporabljajo, in lastnik, ki o orodju odloča,
  • za posamezen ukrep: datum, kdo je sodeloval, vsebina, uporabljeno gradivo in kdo ga je vodil,
  • različica pravil rabe, ki jo je prejel posamezni zaposleni ali zunanji sodelavec,
  • vprašanja in zapleti, ki so se pojavili, ter kaj ste zaradi njih spremenili.

Zapis naj bo kratek, vendar naj pove, kdo je kaj prejel. Seznam udeležencev brez vsebine ne pove, česa so se ljudje naučili. Vsebina brez seznama ne pove, kdo jo je dobil.

Kdaj ukrepe dopolnite

Popis in ukrepi zastarajo, ko se spremeni raba. Zato jih dopolnite ob dogodkih, ki rabo spremenijo:

  • novo orodje ali nova funkcija UI v programu, ki ga podjetje že uporablja,
  • nov namen za obstoječe orodje, na primer prehod od internih zapiskov k besedilom za stranke,
  • nov sodelavec ali sprememba vloge,
  • rezultat, ki je šel narobe, ali vprašanje, na katero pravila rabe nimajo odgovora,
  • sprememba pravil rabe,
  • praktični primeri, ki jih Komisija objavi na enotni informacijski platformi.

Med koraki do digitalizacije poslovanja, skozi katere vodi izobraževalni program 365°Digital, so tudi digitalne kompetence. O tem, kje v vašem podjetju začeti s popisom rabe in načrtom po vlogah, se lahko pogovorimo na svetovanju.

Ko je zapisano, kdo uporablja katero orodje, kaj mora o njem razumeti in kaj ste za to naredili, imate odgovor pripravljen, preden vas kdo vpraša.

Želite odkriti, katere so vaše prave vrednote?

Prenesite brezplačni priročnik
»Odkrijte svojo hierarhijo
vrednot«
Prijavite se na delavnico »Vrednote zaposlenih - nevidna moč, ki poganja uspešne organizacije«
Rezervirajte brezplačen
posvet za osebno svetovanje

Še niste čisto prepričani?

Prijavite se na naše inspiracijske e-novice in prejmite brezplačni priročnik:

»Odkrijte svojo hierarhijo vrednot«

Inspiracija in novice

Osebna & poslovna rast
Blog zapisi o osebni transformaciji, samozavesti, vodenju z vrednotami in notranjem ravnovesju – za vse, ki želite rasti kot posameznik in kot vodja.
Digitalne kompetence
Vsebine, ki vas opolnomočijo za suvereno uporabo digitalnih orodij, avtomatizacijo dela in zmanjšanje stresa v vse bolj digitaliziranem delovnem okolju.
Novice
Aktualna obvestila, dogodki in zgodbe iz sveta Akademije 365 Digital – ostanite povezani z novostmi, navdihom in priložnostmi za učenje.

MEDARHIV d.o.o., so.p.
Vrečerjeva ulica 14
3310 Žalec

Davčna številka: SI 98579452
Matična številka: 3955338000
Kontaktna številka: 080 48 45

365°Digital © 2026 Vse pravice pridržane.
Spletno stran vzdržuje in nadgrajuje Aithena | Originalna izdelava: Starfiniti d.o.o.